simbioz@ - e-pismena Slovenija

 

je prvi vseslovesnki prostovoljski projekt za dvig računalniške pismenosti starejših. Namen akcije je omogočiti starejšim pozitivno izkušnjo z računalnikom, okrepiti njihovo samozavest in jih učiti za nadaljnje učenje, mladim pa približati pomen prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja. Beri dalje

 

 

12. festival za tretje življenjsko obdobje

 

je edinstvena prireditev za starejše v Sloveniji in največja tovrstna prireditev v Evropi. Je prostor povezovanja, izmenjave idej in ustvarjanja, posvečen aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. Na festivalu lahko vsakdo najde zase zanimive vsebine in načine, da izrazi svoje mnenje, najde nove poti k izboljšanju življenja starejše generacije in tudi druge usmeri na to pot. Beri dalje

 

Nacionalni program socialnega varstva 2011- 2020

 

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se na področju varstva starejših usmerja na podlagi petletnih strategij varstva starejših, s katerimi želi predvsem omogočiti pogoje za kakovostno staranje in oskrbo naglo rastočega deleža tretje generacije ter povečati solidarnost in kakovost medčloveškega sožitja med tretjo, srednjo in mlado generacijo. Strategija do leta 2010 je vsebovala štiri ključne ugotovitve, ki jih je bilo potrebno razrešiti, da bi lahko zagotovili skladen razvoj in ohranitev evropskega prebivalstva, in sicer prenizko rodnost evropskega prebivalstva, učinkovito vključevanje mladih v proces dela, prehitro izključevanje srednje in tretje generacije iz družbene delitve dela ter oskrbo naglo naraščajočega števila najstarejših ljudi ob čedalje večji nemoči sodobne družine, da bi skrbela zanje.

 

Zaradi številnih novih potreb in spremenjene socialne problematike ministrstvo s politiko stabilnega sofinanciranja omogoča tudi delovanje materinskih domov in zavetišč za žrtve nasilja, programov socialne rehabilitacije zasvojenih, stanovanjskih skupin in dnevnih centrov za ljudi s težavami v duševnem zdravju, zavetišč za brezdomce, dnevnih centrov za otroke s težavami v odraščanju in drugih razvojnih in dopolnilnih programov, ki jih razvijajo predvsem nevladne organizacije. Ti programi so se začeli v Slovenji razvijati šele v devetdesetih letih, danes pa je njihova mreža že precej široko razširjena po državi. Beri dalje: Nacionalni program socialneva varstva 2011-2020

 


Demografske spremembe - Staranje prebivalstva

 

Staranje prebivalstva je eden največjih družbenih in gospodarskih izzivov Evrope 21. stoletja. Zadeva vse države članice in večino področij politike EU. Leta 2025 bo več kot 20 % evropskih prebivalcev starih 65 let ali več, zlasti pa se bo povečalo število starostnikov v starosti 80 let in več. Starostniki imajo drugačne zdravstvene potrebe, zato bo treba zdravstvene sisteme prilagoditi, da bodo omogočali ustrezno zdravljenje in nego ter hkrati ohranili finančno vzdržnost.

 

Hitro naraščanje prebivalstva po drugi svetovni vojni je povsod po svetu spodbudilo uvedbo izjemno učinkovitih programov načrtovanja rojstev. Na drugi strani pa izboljšanje zdravstvenega varstva nosečnic in otrok, spremenjene prehrambne in bivalne navade, večja skrb za varna delovna mesta, uspešno preprečevanje in zdravljenje kroničnih bolezni ter višji življenjski standard starejših povečujejo dolgost življenja prebivalstva tako v razvitih kot v razvijajočih se državah.

 

Medtem ko je v razvitih državah in v državah v tranziciji odstotek starejših od 60 let že presegel odstotek otrok, mlajših od 15 let, demografi predvidevajo, da se bo v državah v razvoju to zgodilo okoli leta 2050. Strokovnjaki govorijo o štirih modernih jezdecih apokalipse. Ti so:

  • starajoča se delovna sila,
  • nevzdržen pokojninski sistemi,
  • zdravstveni sistemi, ki niso vsem dostopni, in
  • nedostopna cena dolgotrajne nege.

 

Staranje prebivalstva ne ogroža le držav v razvoju, ogroža tudi »državo blaginje« v najbolj razvitih državah. V razvitih državah je ob naraščanju zaposlenosti žensk in izginjanju večgeneracijskih družin država prevzela skrb za starejše, ki potrebujejo pomoč okolja: pospešeno so začeli graditi domove za starejše, uvedli so zavarovanje za dolgotrajno nego, profesionalno pomoč na domu in dnevne centre za starejše. Tudi zdravstveno varstvo in druge storitve socialne države so prilagodili starajočemu se prebivalstvu (državna pokojnina, socialna pomoč). Z naraščanjem števila starejših se zastavlja vprašanje, koliko časa bo posamezna država še lahko širila ali uresničevala te programe. V sodobnem svetu tekmovalnosti in načrtnega razslojevanja prebivalstva se to vprašanje zastavlja v še bolj zaostreni obliki.

Strategija varstva starejših do leta 2010

 

 

Aktivno staranje

 

Vlada Republike Slovenije je 23. septembra 2010 sprejela ukrepe za spodbujanje aktivnega staranja. Dokument vsebuje informacije o ukrepih glede aktivnega staranja in predstavlja nadgradnjo strategije aktivnega staranja v letu 2010 (solidarnost, sobivanje in kvalitetno staranje prebivalstva), ki jo Vlada Republike Slovenije sprejela leta 2006. Glavni cilj in namen ukrepov je povečanje povprečnega deleža zaposlenosti starejših, v starosti med 55 in 64 let na 43.5% kot je navedeno v Operativnem programu razvoja človeških virov 2007 – 2013 in prav tako sledenje cilju dviga stopnje zaposlenosti prebivalstva, starega med 20 in 64 let na 75%.

 

Dokument je sestavljen iz treh delov, ki vsebujejo sledeče ukrepe:

  • Ukrepi za brezposelne, stare nad 45 let – med ključnimi programi za hitrejšo vključitev starejših brezposelnih so javna dela, subvencioniranje zaposlovanja, programi za pomoč pri iskanju zaposlitve, institucionalizirano usposabljanje in predstavitev dela pri  delodajalcih, subvencioniranje samozaposlovanja in pričakovano zaposlovanje starejših v okviru drugih programov aktivne politike zaposlovanja; dodatni ukrep predvideva boljšo, hitrejšo in bolj učinkovito obravnavo starejših brezposelnih na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
  • Ukrepi za starejše zaposlene vključujejo ukrepe za usposabljanje in izobraževanje ter ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev, zdravja pri delu, kakor tudi usposabljanje in konkurenčnost starejših na trgu dela. Med drugimi pomembnimi ukrepi za spodbujanje in povečanje ozaveščenosti, so tudi spodbujanje kulture preventive in zdravja na delovnem mestu.
  • Ukrepi, usmerjeni v spremembo odnosa delodajalcev in širše javnosti, so horizontalni ukrepi za spodbujanje aktivnega staranja in vključujejo komunikacijsko strategijo in akcijski načrt Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje za kampanjo spodbujanja za zaposlitev starejših, katera bo namenjena ozaveščanju delodajalcev glede zaposlovanja starejših, povečanju kompetenc zaposlenih na  Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje za svetovanje starejšim iskalcem zaposlitve, informacijskim kampanjam za majhna in srednje velika podjetja, vplivu na zavedanje širše javnosti do starejših v družbi in ukrepom za izboljšanje lastne podobe starejših. Med dodatnimi ukrepi so tudi ukrepi osebnega dodatnega dela, mini delo in ključni poudarek na modernizaciji pokojninske zakonodaje kot pomemben element aktivnega staranja.
  • Ukrepi in programi zgoraj omenjenega dokumenta se bodo začeli izvajati v prihajajočih letih (2011 in kasneje). Skoraj vsi ukrepi, opisani v zgoraj omenjenem dokumentu, so na začetku razvojne faze.

 

Trenutno se najbolj neposredne aktivnosti v Sloveniji za spodbujanje zaposlovanja starejših ljudi izvajajo v okviru ukrepov, ki dvigujejo zaposljivost brezposelnih oseb, stimulirajo delodajalce, da ustvarjajo nova delovna mesta in zaposlujejo prikrajšane skupine ter v okviru usposabljanja in izobraževanja za zaposlitev. Podpora ponovnega vstopa na trg dela večinoma vključuje različne finančne spodbude za delodajalce (subvencije za zaposlitev in povračilo prispevkov, ki so precej nestimulativni). Vendar, pa se izvajajo tudi svetovanja in ukrepi kot so programi javnih del in zaposlitev s krajšim delovnim časom. Sodelovanje v prostem času, socialne, kulturne in duhovne aktivnosti v družbi, kakor tudi v njihovih družinah, omogočajo starejšim ljudem, da še naprej uresničujejo svoje sposobnosti, uživajo spoštovanje in ugled ter ohranijo podporne ali skrbne odnose.

 

Starejši Slovenci so aktivni na različnih področjih aktivnosti: pomoč družinam njihovih otrok, prostovoljstvo v skupnosti, vključevanja v javnost, gospodinjstvo, osebni hobiji, amatersko delo, upokojenske organizacije, politične stranke in skupine za samopomoč na Univerzi za tretje starostno obdobje.

Beri dalje: Aktivno staranje 

 

 

Potrebe starejših po novih storitvah

 

 

V Evropi je čedalje več prebivalcev starih več kot 80 let, med letoma 2005 in 2050 pa bo ta skupina, ki potrebuje največ pomoči, kar triinpolkrat večja. Po ugotovitvah evropske komisije letos v Sloveniji dolgotrajno oskrbo potrebuje 60.000 ljudi, leta 2050 pa jih bo že 135.000. S staranjem prebivalcev, ki zahteva korenite reforme, je čedalje več potreb po storitvah za starejše.


Ključni ukrepi aktivnejšega staranja so tudi:


• (re)integracija starejših v delovno okolje,
• zmanjševanje brezposelnosti starejših z ustreznimi ukrepi
• spodbujanje osebnostnega razvoja in kreativnosti starejše populacije,
• socialna vključenost,
• zmanjševanje diskriminiranosti starejših pri zaposlovanju.
 

Vir: Častnik Delo