Krizni časi in dolgovi

 

Ljudje v dobrem finančnem položaju posvečajo veliko pozornosti svojim urejenim osebnim financam. Zavedajo se koliko zaslužijo, skrbno spremljajo izdatke ter vedo za vsak cent, ki so ga porabili.

 

Kakšne so lastnosti oseb, ki so v današnjih kriznih časih brez dolgov?

  1. Zavedajo se, da je dolg hipoteka v njihovi prihodnosti. So praktični in razumejo, da so dobrine le sredstvo za lažje življenje. Zakaj potem kupovati drag avto ali drago oblačilo priznanega oblikovalca, če lahko v enako dobro nosiš oblačilo brez blagovne znamke.

  2. Ljudje brez dolgov so ponosni , da niso odvisni od nikogar. Z svojo neodvisnost trdo delajo, da jo ohranjajo in živijo v okviru svojih zmožnosti, ob tem pa še vedno poskušajo prihraniti za slabše čase.

  3. Ljudje brez dolgov niso zasvojeni z nakupovanjem. Zasvojeni ljudje kupujejo ne glede na to, ali imajo denar ali pa ga nimajo. So potrpežljivi in ne iščejo takojšnjega zadovoljstva. Potrpežljivo čakajo in varčujejo, da bi si kupili tisto, kar si želijo.

  4. Finančno svobodni ljudje nikoli ne čutijo potrebe, da bi se merili v imetju z drugimi, kajti razumejo, da njihovega položaja ne določa varljivo kopičenje dobrin.

  5. Vedo, da so kartice dvorezen meč, jih uporabljajo, a ne zlorabljajo. Zavedajo se, da lahko obvladajo svojo usodo, samo če živijo v okviru svojih zmožnosti. Niso materialisti, in vedo, da denar ne kupi trajne sreče. Zato živijo preprosto življenje, brez kopičenja materialnih dobrin in uživajo v preprostih vsakodnevnih zadovoljstvih. 

  

 

Nasveti za obvladovanje proračuna

 

  1. Redno urejajte svojo dokumentacijo. Večino dokumentov je dobro hraniti, nekatere pa je po zakonskih predpisih tudi potrebno hraniti. Denimo davčni zavezanec (fizična oseba) mora hraniti dokumentacijo, ki dokazuje njegovo davčno obveznost, vsaj še pet let po poteku leta, za katero veljajo. Fizična oseba mora na zahtevo davčnega organa v tem obdobju omogočiti vpogled v to dokumentacijo.

  2. Uredite si finančne podatke preteklega leta. Ugotovite vsoto vseh plačanih računov (po možnosti po skupinah izdatkov) v preteklem letu in jo primerjajte z vsoto vseh svojih rednih prejemkov.

  3. Na začetku leta si izdelajte približen finančni načrt (proračun) za naslednje leto. Vsoto izdatkov v preteklem letu povečajte za toliko odstotkov, kolikor znaša ocena predvidene rasti cen življenjskih potrebščin, poleg tega upoštevajte predvidene spremembe v strukturi porabe in oblikujte rezervo, ki bo prišla prav v primeru nenadejanih dogodkov (na primer izgube delovnega mesta).

  4. Ocenite mesečni proračun. Za prvi približek letni vsoti prejemkov in izdatkov enakomerno porazdelite po 12 mesecih leta. Pričakovane večje izdatke po možnosti razporedite v tiste mesece, ko jih dejansko pričakujete.

  5. Skrbite za sprotno usklajevanje s proračunom. Redno nadzirajte svoj denarni tok, tako da primerjate račune nakupov in plačil (prek bančnih trajnikov) s stanjem svojih sredstev, prikazanem na bančnem izpisku. Proračun sproti usklajujte in poskrbite za potrebne popravke, tako da bo vedno na voljo rezerva za morebitne nepričakovane izdatke, kot bi lahko bilo na primer večje popravilo avtomobila.

In še nekaj nasvetov, kako se izogniti nepotrebnim izdatkom:

  1. Stalne izdatke (najemnine, davke, zavarovanje ...) plačujte ob predvidenem roku, brez zamujanja.

  2. Če imate trenutne finančne težave, se pravočasno obrnite na svoje upnike (banko, dobavitelja električne energije, komunalno podjetje ...) in zaprosite za odlog plačila.

  3. Pred nakupom primerjajte cene različnih ponudnikov.

  4. Izogibajte se kupovanju vsakodnevnih dobrin na kredit.

 

 

 

Zakaj je pomembno načrtovanje in spremljanje finančnih tokov?

 


Vsakomur se lahko ob misli na finančno načrtovanje porodi vprašanje: Kako pa naj vendar vem, kaj se bo dogajalo v prihodnosti? To je seveda prej izgovor za izogibanje ukvarjanju s tem kot pa resna težava. Prav vsakdo lahko načrtuje svoje denarne tokove: postavi oceno svojih bodočih prihodkov in odhodkov. Morda bodo prvič razlike med ocenjenimi in dejanskimi tokovi precejšnje, vendar je te razlike mogoče razkriti ravno zaradi finančnega načrtovanja. Naslednjič bodo gotovo manjše.

In kateri so torej razlogi, ki naj bi nas prepričali, da je finančno načrtovanje za nas koristno?

 

  • Že prevetritev pričakovanj o bodočih prihodkih lahko spremeni pogled na našo zaposlitev ali pridobitno dejavnost – smo izbrali pravo ali naj si omislimo kaj drugega?
  • Pregled stroškov najbrž pri večini ljudi sproži vprašanje, ali jih je mogoče kako zmanjšati, in je podlaga za odločanje, ali si je poleg obstoječih mogoče naprtiti še kakšno obveznost.
  • Primerjava pričakovanih prihodkov in odhodkov daje dva verjetna rezultata: presežek ali primanjkljaj denarja. Pri takem samostojnem ocenjevanju bodočih tokov moramo seveda biti do sebe pošteni in upoštevati osebnostno nagnjenost k optimizmu ali pesimizmu.
  • Če finančni načrt srednjeročno napoveduje presežek denarja, lahko začnemo razmišljati o morebitnih (novih) naložbah ali o povečanju bodoče porabe. Pred obema spremembama v gospodarjenju se je treba čim bolj prepričati, kako zanesljive so naše ocene, ali jim celo kako najti potrditev.
  • Če pa finančni načrt kaže na primanjkljaj denarja, je dobro razmisliti, kako zmanjšati odhodke, in če to ni mogoče, kako nekako povečati prihodke.

Kako se lotiti finančnega načrtovanja?

V nadaljevanju je nekaj namigov, kaj upoštevati, ko predse postavimo list papirja ali odpremo računalniško preglednico, da bi se lotili sestavljanja našega finančnega načrta.

  • Skrbno ocenimo naše prihodke. Žal ti pogosto niso povsem pod našim nadzorom, saj njihov končni znesek lahko spremenijo tako nepredvideni osebni dogodki kot zunanje okoliščine.
  • Upoštevajmo vse pomembne odhodke. Preglejmo nekaj zadnjih bančnih izpiskov in se prepričajmo, da smo vključili prav vse postavke. Nad odhodki imamo običajno večji nadzor, kar drži predvsem za bolj kratkoročne obveznosti, manj pa za dolgoročne, na primer večletno odplačevanje kreditov.
  • Pomembno je tudi upoštevati časovni vidik denarnih tokov. Prilivi na naš bančni račun in odlivi z njega običajno ne nastajajo hkrati, ampak so med njimi večje ali manjše časovne razlike. Nanje moramo biti pozorni.
  • Razmislimo, kaj vse lahko vpliva na naš finančni načrt, katere so morebitne priložnosti in pretnje. Da bi se v nepredvidenih okoliščinah lahko učinkovito prilagodili spremembam, je dobro pripraviti rezervni načrt.

 

 

 

Kako spremljati finančni načrt?


Potek finančnega načrtovanja se ne konča z izdelavo finančnega načrta, ampak se nadaljuje se tukaj šele začne. V zajetem obdobju spremljamo denarne tokove in zbiramo ključne podatke, da zaznamo morebitne odmike od predvidenega in tako lahko pravočasno ukrepamo. To pomeni, da dejanske prihodke in odhodke primerjamo z načrtovanimi ter ugotavljamo razlike. To je najbolj smiselno početi enkrat mesečno; s pogostejšim preverjanjem bi vloženo delo ne odtehtalo dodatnih informacij, z redkejšim preverjanjem pa se poveča verjetnost, da se razvije neprijetna finančna situacija, mi pa je ne zaznamo. Poleg ugotavljanja razlik med predvidenim in dejanskim so najpomembnejše naloge takega nadzorovanja naslednje:

 

  • Analiza nam pokaže od kod izhajajo ugotovljene razlike in kaj so njihovi vzroki. Smo finančni načrt slabo izdelali? Smo pri pripravi izhajali iz napačnih podatkov? Smo spregledali kakšno ključno postavko? Se je v vmesnem obdobju kaj korenito spremenilo?
  • Iz spremljanja in analiziranja nato izluščimo ugotovitve in se naučimo, kar lahko uporabimo pri prilagajanju finančnega načrta spremembam. Tega ne počnemo nujno mesečno, vendar nam bo z občasnim spreminjanjem nekaterih postavk uspelo bistveno izboljšati finančni načrt ter ob tem izdelati preglednejšega in realnejšega.

 

 

Mednarodna solidarnost in izobraževanje odraslih

3. mednarodna konferenca ESREA izobraževanja in usposabljanja odraslih je potekala v Ljubljani med 19.in 21. septembrom v okviru Univerze v Ljubljani, Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ter Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Javni zavod Socio je 20. septembra izvedel predstavitev projekta "Innovative approaches for inclusion of volnurable target groups into social environment" skupaj s predstavitvijo programov prostovoljstva na Poljskem, medgeneracijskega dialoga in solidarnosti ter Prostovoljstvo starejših. Beri dalje

 

Ministrstvo RS za finance in Finančno izobraževanje

Ministrstvo za finance RS sodeluje v medresorski skupini za izvajanje programa Finančnega opismenjevanja v RS. Vlada Republike Slovenije je na 112. redni seji dne 16.12. 2010 potrdila besedilo Nacionalnega programa finančnega izobraževanja. Izhodišče, ki ga potrjujejo različne evropske študije, je, da posamezniki ne vedo, na koga bi se obrnili, ko potrebujejo finančni nasvet. Ankete so pokazale, da se posamezniki v tovrstnih primerih zanašajo na  nasvete družine in prijateljev, nasvet finančnega ponudnika pa je najpogosteje povezan s finančnim vložkom v finančne produkte/storitve, in pogosto niso vezane na dejanske potrebe tega posameznika.

 

Finančno znanje in razumevanje, veščine in sposobnosti ter odgovornost so brez pomena, če jih posameznik ne zna uporabljati v praksi. V mnogih evropskih državah (npr. Nemčiji, Veliki Britaniji, Avstriji, Nizozemski in Franciji) uveljavljene sheme finančnega izobraževanja upoštevajo različne potrebe posameznikov, ki so odvisne od starosti, stopnje prihodka, materialnega položaja, izobrazbe, načina razmišljanja, interesov, njihovega področja dela, itd.

 

Nacionalni program finančnega izobraževanja  uporablja enak pristop in na podlagi državnih in evropskih dobrih praks vsebuje rešitve ciljno usmerjenih shem finančnega izobraževanja, primernih za slovensko okolje. 

 

 

Sestavite si svoj osebni ali družinski finančni načrt

 

 

Ključne sestavine tako osebnega kot družinskega proračuna so prejemki in izdatki. Z načrtovanjem in spremljanjem teh denarnih tokov je mogoče ugotoviti, koliko denarja je po plačilu vseh obveznosti na voljo za nakup želenih dobrin.
Iz osebnega ali družinskega finančnega načrta oziroma proračuna je mogoče razbrati, ali bo po pokritju sprotnih izdatkov ostalo še kaj prostih sredstev za financiranje želenih projektov. Najprej ga je seveda treba sestaviti in uravnovesiti njegovi ključni sestavini: prejemke in izdatke. Ugotoviti je treba vse glavne vire prejemkov (prihodkov) in vse glavne izdatke (odhodke).

 

Prejemki
Vsoto prejemkov v nekem obdobju tvorijo vsi vaši osebni dohodki iz delovnega pogodbenega razmerja (plača, honorar …), razni dodatki (13. plača, božičnica, regres, udeležba v dobičku …), pokojnina, socialni prejemki (otroški dodatki, boleznina, nadomestilo za brezposelne, invalidnina …) in drugi prejemki (obresti, dividende, rente, najemnine …).

 

Izdatki
Izdatke lahko razdelimo v tri glavne skupine: stalni (fiksni), redni (vsakodnevni) in občasni izdatki.

  1. Stalni izdatki so razmeroma neizbežni, običajno se plačujejo v rednih intervalih in njihova višina je precej predvidljiva. Mednje sodijo: davki (dohodnine, lokalne dajatve ...), izdatki za stanovanje (najemnina, ogrevanje, plin, voda, elektrika, telefon ...), zavarovanja (razna osebna in premoženjska), razna odplačila (posojil), vplačila v rezervne sklade (na primer stanovanjski), razni drugi izdatki (za prevoz, vrtec ali šolo, članarine) in nekatere druge obveznosti (na primer obročno varčevanje, čeprav je – v nasprotju z zgornjimi izdatki – prostovoljno).

  2. Vsakodnevni izdatki so tudi razmeroma redni in za življenje pomembni, vendar so vsakokratni zneski različni in nekoliko teže predvidljivi. Sem sodijo zlasti izdatki za: hrano, drogerijo, higieno in zdravje, oblačila, gorivo, rekreacijo in šport, kulturne in druge prostočasne dejavnosti.

  3. Občasni izdatki niso (tako) nujni za življenje in so do neke mere predvidljivi. Sem sodijo predvsem izdatki za potovanja, vzdrževanje in popravila (denimo stanovanja in avtomobila) ter razna praznovanja in darila.

  4. Marsikateri izdatek, predvsem tiste za prostočasne dejavnosti pa tudi druge, je mogoče – glede na posameznikov življenjski slog – uvrstiti bodisi med vsakodnevne bodisi občasne izdatke.

 

 

 

Podpora finančnemu izobraževanju

 

Vsakodnevno se veča potreba po izobraževanju potrošnikov. Ti se v spremenjenih razmerah – oblikovanje evropskega skupnega trga in globalizacija, soočanje s sofisticiranimi strategijami promoviranja kompleksnih proizvodov – vse teže premišljeno odločajo. Še posebno to velja za področje finančnih storitev, ki je zaradi hitrega razvoja in pojavljanja vedno novih proizvodov izredno zapleteno. Potrošniki tako potrebujejo nekatere veščine in znanja, ki jim olajšajo vsakdanje odločanje. Nikoli doslej ni bilo toliko potrošnikov prisiljenih se ukvarjati s svojimi financami. Na primer, ni zelo verjetno, da bodo državne pokojnine zadostovale za ustrezen življenjski standard bodočih upokojencev, zato se od državljanov že danes pričakuje, da si zagotovijo prihodke za svoj pokoj. V prihodnosti bo še več takih sprememb, zato vse kaže, da bo za potrošnike finančno izobraževanje postalo kar vseživljenjska izkušnja. Tako bodo že od zgodnje mladosti finančne opravke sprejeli kot samoumeven del življenja in se kar čim učinkoviteje odločali. Očitno je, da imajo danes mladi veliko večjo finančno odgovornost, kot so jo imeli njihovi starši v svoji mladosti, vendar, kot kažejo raziskave, ti še neizkušeni potrošniki teže dojamejo naravo te odgovornosti kot starejša generacija.

 

Izkušnje tudi kažejo, da bi bilo koristno začeti s finančnim izobraževanjem potrošnikov čim bolj zgodaj. Zato je pomembno izobraziti učitelje, da samoiniciativno posredujejo finančno vzgojo šoloobveznim otrokom. V ta namen se je Evropska komisija odločila razširiti projekt Dolceta tudi na usposabljanje učiteljev o finančnih storitvah.

 

Izobražen in samozavesten potrošnik je sposoben sprejemati informirane in premišljene odločitve. S tem posredno in neposredno prispeva h konkurenci na trgu, zaradi česar se veča izbira, izboljšuje kakovost in padajo cene, ter tako prinaša ekonomsko korist tudi drugim potrošnikom. Ko potrošniki nastopijo skupaj, so močnejši in imajo večji vpliv. Laže uveljavljajo svoje pravice do varstva in si po potrebi tudi priborijo ustrezno odškodnino. Za potrošnika, ki je dnevno v stiku s sodobnimi komunikacijskimi in marketinškimi tehnikami ter novimi načini nakupovanja, ne more zadostovati, da je dobro informiran, temveč mora biti celovito izobražen v odgovornega potrošnika. Ta nuja se v življenju potrošnika sicer nekoliko spreminja, vendar je pomembna prav od zgodnjega otroštva, ko je posameznik že vpleten v potrošnjo. Že takrat mora otrok dojeti, kako delujejo finance, in od malega razvijati dobre navade, da bi se tako izognil morebitnim težavam kasneje (še posebno ranljivi so mlajši adolescenti).

 

Danes informiranje niso dovolj, saj je za potrošnike, še posebno otroke in mlajše odrasle, to preveč pasivno. Izobraževanje pa je aktivno sodelovanje v procesu refleksije ter vpletenost v včasih nasprotujoče si pritiske in interese med družbo in posameznikom. Če naj ta spozna, kako ravnati samozavestno in se prilagoditi različnim okoliščinam, mora biti izobraževanje zasnovano tako, da oblikuje ustrezne stališča, znanje in kompetence. Finančne teme je treba mladim približati in jim usvajanje finančnih znanj prikazati kot zabavo.

 

 

Cilji finančnega izobraževanja

 

Cilj finančnega opismenjevanjaje izboljšati znanje na področju finančne pismenosti.

 

Potrošniki v 21. stoletju potrebujemo znanje, razumevanje in kompetence, da bi lahko:

 

  • bili sposobni identificirati svoje potrebe na raznih finančnih področjih – želje in potrebe;
  • poiskali primerne in zanesljive informacije – iskanje in odkrivanje;
  • razumeli, kako delujejo finance, bili sposobni najti prave informacije, se premišljeno odločali in ravnali kar se da učinkovito pri doseganju svojih ciljev – analiziranje in evalvacija;
  • bili sposobni se opravljati po nakupih in primerjati različne ponudbe – primerjanje;
  • bili sposobni informirano in odgovorno se odločati – odločanje;
  • bili sposobni finančno učinkovito zadovoljiti svoje potrebe in izvesti enostavne pa tudi bolj kompleksne transakcije – uporaba;
  • bili sposobni predvideti pozitivne in negativne posledice različnih odločitev in dejanj, še posebno tveganje in nevarnosti, ki so zajete v drobnem tisku – ocenjevanje posledic.

 

OECD načela in dobre prakse za finančno izobraževanje in osveščanje

 

 

OECD

 

OECD- Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, področju finančnega izobraževanja namenja veliko pozornosti. Ob upoštevanju, da lahko mednarodne smernice koristijo vladam ter pristojnim javnim in zasebnim institucijam pri prizadevanjih za začetek izvajanja programov finančnega izobraževanja, je OECD izdala priporočila o načelih in dobrih praksah za finančno izobraževanje in ozaveščanje.

 

OECD načela in priporočila so sprejele vse njene članice, med drugim tudi Republika Slovenija; OECD pa dogajanja na finančnih trgih nenehno spremlja in presoja ustreznost obstoječega finančnega izobraževanja.

 

Priporočilo o načelih in dobrih praksah za finančno izobraževanje in ozaveščanje

 

 

 

Članek: MEDGENERACIJSKO PROSTOVOLJSTVO (avtor: Jože Ramovš)

 

Beseda medgeneracijsko pomeni dogajanje med mlado, srednjo in tretjo generacijo. Pri tem obsega mlada generacija ljudi od spočetja do starosti povprečne prve zaposlitve ali rojstva prvega otroka, srednja od tu do starosti povprečne upokojitve, tretja generacija pa zajema vso starejšo populacijo od obeh navedenih... beri naprej

 

Prispevek: O EVROPSKEM LETU AKTIVNEGA STARANJA

 

Letošnje evropsko leto opozorja na pomen, ki ga imajo starejši v družbenem življenju. Snovalce politike in deležnike na vseh ravneh naj bi spodbudilo k ukrepom, s katerimi bi omogočili aktivno staranje in močnejšo solidarnost med generacijami... beri naprej

 

Novica: SLOVENIJA ZAČENJA EVROPSKO LETO AKTIVNEGA STARANJA IN SOLIDARNOSTI MED GENERACIJAMI

 

Jutri se z otvoritvenim dogodkom v Državnem svetu RS začenja evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012. Na današnji novinarski konferenci Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve sta Davor Dominkuš, generalni direktor direktorata za socialne zadeve, in Aleš Kenda, nacionalni koordinator, predstavila glavne aktivnosti v okviru evropskega leta. Kot je poudaril Dominkuš, se Slovenija pridružuje evropskim partnerjem pri aktivnem odzivanju na aktualne demografske spremembe, s katerim želimo spodbujati uresničenje starosti prijazne Evrope na temeljih vizije družbe vseh starosti... beri naprej